Ruski parlament je potrdil zakon, ki bo kaznoval posameznike, ki na spletu iščejo informacije, označene za "ekstremistične". Ta poteza predstavlja najnovejši ukrep oblasti za zaostrovanje nadzora nad internetom v državi. Zakonodaja odraža širšo tendenco oblasti k omejevanju dostopa do informacij in utrjevanju nadzora nad spletnim prostorom, kar je v skladu s predhodnimi koraki za omejevanje svobode izražanja in informiranja.

Prebivalcu Primorskega kraja na ruskem Daljnem vzhodu grozi denarna kazen v višini do 100.000 rubljev zaradi izdelave in razširjanja šaljivega videoposnetka, ustvarjenega s pomočjo nevronske mreže. Moški je v spletnem okolju objavil posnetek, ki z uporabo umetne inteligence prikazuje domnevni napad amurskega tigra na človeka. Ruski organi pregona so vsebino prepoznali kot sporno, saj naj bi šlo za širjenje lažnih informacij, ki bi lahko povzročile vznemirjenje javnosti. Po poročanju medija Abzac so lokalne oblasti hitro ukrepale proti avtorju vsebine, kar odraža vse strožji nadzor nad digitalnimi vsebinami in uporabo tehnologije umetne inteligence v Ruski federaciji. Primer poudarja pravne tveganja, ki jih prinaša ustvarjanje prepričljivih, a neresničnih digitalnih simulacij nevarnih dogodkov.

Ruski parlament je prav tako potrdil nov zakon, ki uvaja kazni za spletna iskanja informacij, označenih kot »ekstremistične«. Poleg tega je bila sprejeta definicija ekstremistične dejavnosti, ki je široka in vključuje opozicijske skupine, kot je Fundacija za boj proti korupciji, ter »mednarodno gibanje LGBT«.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izdal odredbo, ki prepoveduje uporabo tako imenovane "woke" umetne inteligence v vladnih procesih. Ta poteza je vplivala na tehnološke velikane, ki sedaj proučujejo svoje chatbot programe, da bi zagotovili njihovo skladnost z novimi smernicami. Mnogi ponudniki naprednih jezikovnih modelov, ki so tarča ukrepa, so se glede direktive do sedaj vzdržali komentarjev, kar nakazuje na morebitno previdnost pri odzivanju na politično obarvane zahteve glede vsebine in usmerjenosti svojih AI rešitev.

Državne in zvezne oblasti v New Orleansu natančno spremljajo spletne kritike in demonstracije proti ukrepom proti priseljevanju. Po poročanju tiskovne agencije AP, organi pregledajo spletne forume in zbirajo informacije o javnem mnenju glede aretacij. Lokalni uradniki trdijo, da niso bili obveščeni o nobenem vidiku ukrepov proti priseljevanju.

Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) ne podpira trenutnega predloga evropske uredbe za boj proti spolnim zlorabam otrok, ki jo bo Svet EU obravnaval 14. oktobra. Predlog predvideva nadzor nad skoraj vso spletno komunikacijo v Evropski uniji, kar je sprožilo kritike številnih Evropejcev, držav članic in institucij.

Predlog zakona EU o nadzoru klepetov, ki bi omogočil množični spletni nadzor s strani države, je bil začasno zamaknjen zaradi nasprotovanja vodje največje politične stranke v Nemčiji. Kljub temu boj za digitalno zasebnost še ni končan. Medtem pa se na Novi Zelandiji zunanji minister Winston Peters vrača v ospredje političnega dogajanja, pri čemer je njegova pisarna z razgledom postala osrednja točka pozornosti med parlamentarnimi vprašanji.

Iranska policija v provinci Jazd je izvedla operacijo, v kateri je identificirala in pridržala večje število administratorjev spletnih strani in profilov na družbenih omrežjih. Poveljnik policije v provinci Jazd je pojasnil, da so bili aretirani posamezniki obtoženi spodbujanja nemirov in širjenja informacij, ki vznemirjajo javnost. Po navedbah organov pregona so osumljenci prek svojih digitalnih platform izvajali provokativna dejanja, s katerimi so skušali destabilizirati lokalno okolje. Operacija je del širših prizadevanj iranskih varnostnih sil za nadzor nad informacijskim prostorom in preprečevanje protivladnih dejavnosti na spletu. Pridržane osebe so trenutno v postopku obravnave pri pristojnih pravosodnih organih. Iranske oblasti so v preteklosti že večkrat poudarile, da bodo strogo ukrepale proti vsem, ki izkoriščajo spletno okolje za organizacijo protestov ali širjenje protivladnih vsebin. Identiteta aretiranih in natančno število vpletenih profilov v uradnem poročilu nista bila razkrita.

Evropska komisija je zanikala, da bi predlagana uredba za preprečevanje in zatiranje spolne zlorabe otrok vključevala splošno spremljanje spletne komunikacije ali "chat control". Tiskovni predstavnik Komisije, Markus Lammert, je poudaril, da uredba ne predvideva množičnega nadzora zasebnih komunikacij državljanov.

Avstrijsko združenje za varstvo potrošnikov (VSV) je v Avstriji in Nemčiji vložilo množične tožbe proti podjetju Meta, lastniku Facebooka in Instagrama. Tožbe se nanašajo na nadzor prebivalstva, ki naj bi kršil zakonodajo EU o varstvu podatkov. Na tiskovni konferenci na Dunaju so predstavniki VSV poudarili, da Meta s svojim delovanjem krši pravice uporabnikov do zasebnosti.

Češki premier Petr Fiala (ODS) je zavrnil predlog Evropske unije o nadzoru spletne komunikacije, ki naj bi bil namenjen boju proti otroški pornografiji in zlorabi otrok. Fiala je izrazil zaskrbljenost, da bi se takšno orodje lahko zlorabilo in bi kršilo zasebnost milijonov ljudi. Poudaril je, da za predlog v Evropski uniji ni večine.